Mekgwa le Ditlwaedi
Diila di a fapana e bile di nale mehola ye e fapanego mo setšhabeng. Diila ke ditlwaedi tše di swerego thuto ye kgolo setšhabeng ka gore ge motho a ile a dumela le go a di latela, o kgona go phela a bolokegile. Go swana le ge motho a iketše badimong, re a mo ilela e le sešupo sa gore setšhaba se a mo hloka. Ge motho a hlokofetše ga go lengwe, ga go kgopšhe ka lapeng, ga go lle meropa, ga, ele gona ge go ilelwa mohu/lehu leo. Gona le dilo tše dintši tšeo di dirwago ke setšhaba ka kakaretšo e le wo mongwe wa mekgwa ya go hlompha lehu. Ka ge diila e le tše dintši go tlala seatla, re bone e le bokaone gore re le nyetlele go se nene ka tše dingwe tša diila tše.
Šakeng la dikgomo, mosadi o a iletšwa go tsena ka gare
Go a ila go tshela mollo ka godimo. Ba re ge o ka tshela mollo o tla rota madi. Ka thoko ye nngwe e no ba temošo gore o tla swa ka badimong (ka tlase) gomme wa palelwa ke go ka kgona tša lelapa bophelong bja gago.
Go a ila go beša le mehlare ye e sa bešwego. Mehlare ya gona e a iletšwa ka gore ge oile wa e beša o tlile go tshwenyana le bophelo bjo bo kaone bja setšhaba le diphoofolo. Go swana le mmilo. Ge o bešitše mmilo dikgomo di palega mekaka.
Go ila go kga legogwa ge kgoši a se a laela gore le kgiwe. Ge legogwa ge le ka kgiwa le sa le le letala, le bitša pula ye kgolo ya sefako. Mabele a ka rothothwa ke sefako gomme tlala ya aparela motse.
Go a ila gore monna a tsene dikobong le mosadi wa mohlogadi (mosadi yo a hlokofaletšwego ke monna). Mosadi yo mobjalo o swanetše a illele lehu la monna wa gagwe go fihlela go tlo apolwa tše diso. Ga a swanela go ka tsena maratong a maswa a sa le ka gare ga tše diso, ka ge e le bohlola setšhabeng. E bile monna yo a tsenago dikobong le mosadi wa mohlologadi, o tla be a ipiletša lehu le feta ka tsela ka gore o tla tšea makgoma a go se alafege. Mosadi yo a lego leswiswing la lehu la monna wa gagwe, o apara diaparo tše diso gore a bonagale gore o mo seileng.
Go a ila go gore monna a tsene ka ntlong ya motswetši. Mo bagologolo ba be ba lemogile gore ge monna a ka tsenela mosadi ka ntlong a ka feleletša a na le kganyogo ya tsena dikobong le yena mosadi yoo gomme gwa ba le digatlela ka gae.Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Go a ila gore ngwana a je sebete. Ba re ge ngwana a jele sebete o tla tsoga a sentše dikobo mesong ye mengwe le ye mengwe ge a tsoga. Kiletšo ye bjalo e sepelelana le ya gore go a ila gore ngwana wa mosetsana a je mae. Go dumelwa gore ge ngwana wa mosetsana a ka ja mae o tla utswa (ke gore o tla tsena ditaba tša thobalano pele nako ya gagwe e fihla). Gantši mosetsana o mo bjalo o gola go feta mengwaga ya gagwe ka gore dijo tše di bjalo di na le diaga-mmele tše dintši.
Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore a se je mae ke gore ke mma-mae o a belega. Mo bogologolo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša le gona ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana.
Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe.
Basadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba feditšego pelego.
Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tseba ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Diila motho a ka se di fetše. Taba ke gore di swere thuto ye kgolo ye e agago setšhaba. Go ya ka tumelo ya Basotho ba Lebowa, batho bao ba hlomphago diila gantši ba phela go feta bao ba sa ilelego.
Go dira mollo
Bohlale ke selo se Basotho ba lebowa ba se abetšwego ke mohlodi wa tšohle goba yena Modimo. Bohlale bjo bo tšwelela kudu ge go dirwa dilo tša go swana le mollo. Ge ba dira mollo, ba šomiša leswika le legolo, mmutedi le dikotana tša go dirwa ka modu wa sehlare sa morula. Dikotana tša gona di bitšwa ditshekga. Tshekga ye nngwe e bewa godimo ga leswika gomme gwa ba le motho yo a swarago tshekga ye go fehlwago ka yona gore mollo o tuke.
Ditshehla tša go dira mollo
Bogoši bo a tswalelwa. Se ke polelo ya ka mehla setšhabeng sa Basotho ba lebowa. Ka segagešo, kgoši goba moswaredi wa kgoši o bewa ke bakgoma le bakgomana. Bakgoma ke maloko a ka godimo a ka mošate mola bakgomana e le maloko a ka tlase go ya ka malapa ao ba tšwago go ona. Kgoši ke modingwana wa setšhaba ebile theto goba hlompho e bjalo e tloga e mo swanetše. Ke tshwanelo gore setšhaba ka moka se emelele ge kgoši e fihla gare ga sona.
Kgoro ya mošate wa Mafefe
Kgorong ya mošate
Kgoro ke seripa sa ka mošate seo se dirišetšwago ditiragalo tše di fapa-fapanego tša ka mošate le tša setšhaba ka kakaretšo. Ditiragalo ka moka tša go ama setšhaba di rerwa kgorong ya mošate go akaretšwa le go sekwa ga melato. Go swana le mafapa a mangwe setšhabeng, kgoro le yona e na le melao ya yona. Kgorong banna ba dula ka thokong ya bona, e bile ba emelela ka maoto ge ba bolela. Basadi ba na le bodulo bja bona kgorong ya mošate. Basadi ga ba emelele ge ba bolela kgorong. Banna le basadi ba emelela ka nako ye tee fela ge kgoši e fihlile kgorong. Ke tshwanelo gore ba emelele ge kgoši e fihlile gare ga bona. Kgoši ke mongmabu e bile o tloga a swanelwa ke hlompho yeo a e fiwago ke setšhaba sa gagwe.
Tumedišo go ya ka Sesotho sa Leboa
Basotho ba lebowa ba na le mokgwa wo tee wa go dumediša. Hlompho ke selo se se tšwelelago ka mehla ge ba dumediša. Monna ge a fihla moo go lego banna ga a no fihla a a re dumelang goba Thobela ka ge bontši bo dumediša bjalo. Gantši o tla hwetša banna ba dutše go ya ka bogolo goba maemo a bona setšhabeng. Bogolo ke taba ya gore ke mang a ilego mphatong pele ga ba bangwe. Mohlala, ka mošate o tla hwetša kgoši a dutše le bakgoma le bakgomana go ya ka go fetana ga bona. Ge motho a ba dumediša o swanetše a dule fase a dumediše o a dutšego kgauswi le yena. Yo a dumedišwago o fetiša madume go yo a dutšego kgauswi le yena, bjalo bjalo. Madume ao a ile go feleletša a fihlile go kgoši. Kgoši le yena o botša yo a dutšego kgauswi le yena (mokgoma) yoo le yena a fetišetšago go wa go latela go fihla a felela ditsebeng tša motho yoo a tamišitšego. Yeo ke tumedišo ya Basotho ba leboa. Ge o sa dumediše ka tsela yeo e hlalošitšwego, go šupa gore o Lešoboro goba Lethumaša ka ge tumedišo ye bjalo ele ye nngwe ya tšeo di rutwago mphatong. Le basadi ge ba dumediša ba latela melao ya go swana le ya banna le ge e le gore bona ba dumediša bjalo basading ba bangwe.
Mathomong
